Hiša kulture v Pivki, 4. januar 2020 ― Jaka Vatovec: Plevel10. – 31. januar 2020otvoritev: 10. januar ob 19. uriKustosinja razstave: Mojca GrmekJaka Vatovec je vizualni umetnik najmlajše generacije, ki ustvarja na področju slikarstva, videa, instalacij in publikacij. V svojem delu raziskuje področje družbenih konvencij, normativov, stereotipov in ritualov v povezavi s psihologijo posameznika. V tem okviru se še posebej osredotoča na pojem duševnega zdravja in normalnosti, kjer ga zanima meja med normalnim in abnormalnim ter s tem povezana občutja odtujenosti, anksioznosti, nihilizma ipd. Pri snovanju svojih del se poslužuje motivike iz bogate ikonografije grozljivk, kjer mrgoli lobanj, krst, zombijev, krvi, sveč, pajkov, kač in nožev. Te motive v procesu ustvarjanja jemlje iz konteksta in jih v svojih delih povezuje v novo celoto, kjer mutirajo v nekaj drugega, saj se kljub enakemu videzu njihov pomen spremeni. Pomen se pogosto ustvarja tudi skozi razmerja med samimi deli, zato se njihova interpretacija spreminja v skladu s postavitvijo v galeriji.Na tokratni razstavi umetnik predstavlja svoja najnovejša dela, v katerih se ukvarja s prehodi med že določenimi stanji/pojmi/predmeti. Na formalni ravni se to kaže skozi prehajanja med obliko razstavljenih del, saj se fotokopija spreminja v sliko, video v objekt in fotografija v instalacijo. Na vsebinski ravni pa umetnik postavlja v ospredje smrt kot liminalno stanje, ki je v naravi, kjer smrt vselej prinaša življenje za neko drugo bitje, povsem očitno, v človeški družbi pa ga reprezentira pogrebni ritual. Tradicionalno je ta predstavljal za mrtvega prehod v neko drugo obliko življenja in za žalujoče soočenje z lastno končnostjo, v sodobni družbi, ki smrt izrinja iz življenja in jo vse bolj zanika, pa je postal zgolj formalno opravilo brez vsebine.────────────Jaka Vatovec (1989) je diplomiral iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Svoje delo je predstavil na samostojnih razstavah Tetrodotoxin, Hiša kulture, Pivka (2014), Al

ARS Likovni odmevi, 4. januar 2020 ― John Baldessari (1931-2020) je igrivo izzival ustaljene načine gledanja »Svet brez Johna Baldessarija bo gotovo nekoliko bolj dolgočasen« je bil eden izmed odzivov, ko smo v začetku letošnjega leta izvedeli, da je preminil priljubljeni konceptualni umetnik John Baldessari, ki je s svojimi umetniškimi deli pogosto izzval nasmešek gledalca. Med njegovimi bolj znanimi deli je denimo I Will Not Make Any More Boring Art, obsesivno ponavljajoče se zapisan stavek, da ne bo več delal dolgočasne umetnosti. Prav s humorjem je nenehno spreminjal naš pogled na umetnost, podobe in jezik. V šestdesetih je začel poudarjati idejo umetniškega dela, v sedemdesetih se je dalje spraševal o omejitvah in konvencijah v umetnosti, pogosto na rahlo paradoksalen in ironičen način. Znan je po pionirski rabi najdene fotografije in apropriiranih filmskih podob, s katerimi je razmišljal o kolektivnem nezavednem, kot ga oblikuje hollywoodska kinematografija in zakonitostih filmske reprezentacije. O Johnu Baldessariju so v oddaji razmišljali Zdenka Badovinac, direktorica Moderne galerije, ki je v devetdesetih gostila njegovo retrospektivo This not That, umetnik Dejan Habicht ter Tadej Pogačar, umetnik in direktor Centra in Galerije P74.

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 3. januar 2020 ― Razstava Vodni somrak_Ligofilija predstavlja serijo projektov Ligofilija, ki jih umetnica razvija od leta 2017, z njimi pa tematizira dve nenavadni bitji, mehiškega aksolotla in človeško ribico oziroma proteusa, ter njuno ljubezen (gr.: philéō) do teme (gr.: lúgē). Zoološko fascinantni vodni živali, ki živita na različnih kontinentih, skupno pa jima ni zgolj skrivanje pred svetlobo, sta primer tako vzporedne evolucije kot tudi endemizma. V naravnem okolju prvega najdemo le v močvirjih jezer okoli mesta Ciudad de Mexico, drugega pa v Evropi v jamah Dinarskega krasa. Temu primerno sta se živali prilagodili na specifične razmere svojega habitata, ta pa se je močno spremenil zaradi človeških posegov, bodisi pretiranega lova ali naseljevanja tujerodnih vrst, predvsem pa zaradi onesnaženja v zadnjih petdesetih letih. Posledično sta se oba plenilca, ki sta bila nekdaj na vrhu prehranjevalne verige, znašla med ogroženimi živalskimi vrstami, njuno preživetje pa postaja negotovo. Za aksolotla in proteusa je značilna izjemna dolgoživost, odlikujejo ju nenavadne regenerativne sposobnosti in tudi v odraslosti ohranjata večno mladostnost. Te lastnosti so pripomogle k njuni vpletenosti v starodavne mite, postala sta del kulturne dediščine, narodna simbola, prvi v Mehiki in drugi v Sloveniji, hkrati pa ju postavljajo v središče visokotehnološkega znanstvenega raziskovanja, pri čemer ni zanemarljiv podatek, da večina osebkov aksolotla dandanes živi v laboratorijih. V Galeriji Tobačna bodo so na ogled prostorska postavitev Neotenični prebivalci teme_Ligofilija, videoesej Piscis ludicrous/Zamaknjeni pogled_Ligofilija, zvočna kompozicija Črne kaplje_Ligofilija in novonastalo delo Odorantur_Ligofilija, s katerim umetnica gledalca popelje v proteusovo okolje, in sicer s pomočjo vzbujanja različnih čutnih zaznav. Življenje in razvoj v temi namreč sprožita vprašanje, kako proteus zaznava prostor in kako se v njem orientira. Kot žival, katere oči so zaradi nerabe vida med evolucijo zakrnele